Zemljevid regij Japonske. Od severovzhoda proti jugozahodu: Hokaidō (rdeča), Tōhoku (rumena), Kantō (zelena), Čūbu (cian), Kansai (vijolična), Čūgoku (oranžna), Šikoku (vijolična) in Kjušu & Okinava (siva).
Japonska je razdeljena na osem tradicionalnih regij. Niso uradne upravne enote, čeprav jih vladni uradniki uporabljajo za statistične in druge namene od leta 1905. Pogosto se uporabljajo na primer v zemljevidih, geografskih učbenikih in vremenskih poročilih, številna podjetja in ustanove pa uporabljajo svoje domače regije v svojih imenih, na primer Kinki Nippon Railway, Chūgoku Bank in Tōhoku University.
Vsaka regija vsebuje eno ali več od 47 prefektur v državi. Od štirih glavnih japonskih otokovHokaido, Šikoku in Kjušu sestavljajo po eno regijo, slednja vsebuje tudi otočje Rjukju, medtem ko je največji otok Honšu razdeljen na pet regij. Prefektura Okinava je običajno vključena v Kjušu, a se včasih obravnava kot lastna deveta regija.[1][2][3]
Japonska ima osem višjih sodišč, vendar njihove pristojnosti ne ustrezajo osmim regijam.
To je seznam večjih japonskih otokov, tradicionalnih regij in podregij, ki poteka od severovzhoda proti jugozahodu.[13][14] Osem tradicionalnih regij je označenih s krepkim tiskom.
V mnogih kontekstih na Japonskem (vlada, medijski trgi, šport, regionalna podjetja ali sindikalne konfederacije) se uporabljajo regije, ki odstopajo od zgoraj omenjene skupne geografske delitve na 8 regij, in se v tujih jezikih včasih tudi imenujejo "regije Japonske". Primeri regionalnih delitev Japonske, kot jih uporabljajo različne institucije, so:
Regionalni nadzorni uradi Nacionalne policijske agencije [10]
Regija
Prefektura
–
Hokaidō (ločen urad za zvezo z nacionalno policijsko agencijo)
Tōhoku
Aomori, Ivate, Mijagi, Akita, Jamagata, Fukušima
–
Tokio (ločena pisarna za zvezo z nacionalno policijsko agencijo)
